V petek, 15. 11. 2019, smo si na naši šoli privoščili zajtrk. Učenci, učitelji, otroci iz vrtca in vzgojiteljice smo zjutraj skupaj pojedli zdrav slovenski zajtrk, in sicer mleko, kruh, maslo in med ter jabolko. Po zajtrku nas je obiskal čebelar Srečko Rozina, ki nam je lepo opisal delo čebelarja. S seboj je prinesel čebelarske pripomočke in panj. Otroci so z navdušenjem spremljali razlago. Po malici smo v razredu ustvarjali namizno dekoracijo.
V sredo, 6. 11. 2019, smo si kulturnem domu Španski borci v Ljubljani ogledali plesno predstavo z naslovom Hud pesjan.
Predstava je bila namenjena samo pogumnim otrokom, zato se nam je zdelo prav, da jo obiščemo. In nismo se zmotili. Predstava nas je nasmejala do ušes. Malce nas je bilo tudi strah, a smo zdržali do konca. Dobro je zmagalo. Pesjani so bili poredni in so kuhali ljudi, a mala Vražička jih je naučila kozjih molitvic in lepega vedenja.
V petek, 25. 10. 2019, smo se z učenci po pouku odpravili na pokopališče, kjer nas je že čakal predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Litija, gospod Mirko Kaplja. Z učenci smo prižgali svečke, v spomin padlim junakom. Učiteljici sta zapeli pesem Počiva jezero v tihoti, učenci pa so deklamirali pesmi, ki pričajo o času, ko so ljudje trepetali za svoja življenja. Samoumevno se nam namreč zdi, da so nekoč nekje borci priborili našo svobodo in samostojnost. In prav je, da počastimo spomin na padle za našo svobodo; spomin na tiste, ki so nam omogočili, da nam zjutraj ni več potrebno misliti na golo preživetje. Na to, ali bomo po snegu gazili bosi ali obut, ali bomo ta dan dobili svoj košček kruha, pa čeprav bo star nekaj dni, ali bomo še videli očeta, ko se bomo vrnili domov … Po deklamacijah je otroški pevski zbor zapel pesem Lipa zelenela je in tako zaokrožil naš program. Gospod Mirko Kaplja se nam je iskreno zahvalil za lep nastop.
V sredo, 23. 10. 2019, smo v avli PŠ Darinke Ribič Polšnik pripravili jesenske delavnice. Delavnic se je udeležilo veliko učencev in otrok iz vrtca, skupaj s svojimi starši. Zanje smo zaposleni v vrtcu in šoli pripravili tri delavnice. V prvi delavnici so otroci izdelali strašilo, v drugi so nastali prikupni ježki, v tretji pa svečniki iz steklenih kozarcev in prtičkov. Nato smo se preselili pod šolo, kjer so očetje in učitelj pekli kostanj.
Skupaj smo preživeli čudovito jesensko popoldne.
V petek, 18. 10. 2019, so nas gasilci povabili na dan odprtih vrat. Po malici smo se oblekli in zapustili šolo. Gasilci so nam najprej prikazali prihod prostovoljnih gasilcev v gasilski dom ob intervenciji. Ko zagori, dobijo obvestilo in takoj zapustijo dom ali službo in odvihrajo v gasilski dom. Tam se oblečejo, vzamejo potrebno opremo in hitijo na prizorišče požara. Prikazali so nam gašenje lesene lope. Otroci so potem lahko tudi sami gasili. Sledilo je tekmovanje: zavijanje gasilske cevi. Učenci so se dobro odrezali, čeprav je bila cev dolga in težka. Potem so nam razkazali še orodjarno, kjer se pripravijo na intervencijo. Ob koncu druženja so učence zapeljali z gasilskim tovornjakom. Sledil je prigrizek (pica),ki se ga učenci pri gasilcih vedno najbolj razveselijo. Hvala gasilci za čudovito predstavitev!
V petek, 11.10. 2019, so nas na Polšniku obiskali učenci in učitelji iz projekta Erasmus plus. Na obisk smo se pripravljali dolgo časa. Za naše obiskovalce smo pripravili razstavo starih predmetov. Vsi učenci so doma pobrskali po podstrešjih ali pa obiskali babice in dedke, ki so jim skrbno predali stare dragocene predmete. Z njihovo pomočjo smo pripravili čudovito razstavo, ki je govorila o življenju na Polšniku nekoč. Obiskovalce smo pričakali na ploščadi pred šolo. Čeprav je bilo oblačno, so prvi žarki že rezali meglo in nakazovali, da je pred nami čudovit sončen dan. Avtobus je prispel. Ob zvokih ljudskih godcev in ljudskih pevk so naši gostje stopali z avtobusa. Pričakali smo jih kot gostoljubni domačini. S staro slovansko navado, in sicer smo jim ob prihodu ponudili kruh in sol. Slano in sladko pecivo so ponujali naši učenci v ljudskih nošah. V angleškem jeziku smo na hitro predstavili svoj kraj (Patricija in Simon). Vrtec nam je prikazal staro otroško igro, zapeli smo pesem We are the world. Povabili smo goste v šolo. Učenci so odšli z učiteljem Miho v telovadnico, učitelje pa smo povabili v učilnice, kjer so spremljali pouk. Zanimala jih je trojna in dvojna kombinacija, saj se jim je zdel tak način poučevanja nevsakdanji. V zbornici smo jim ponudili kavico in sladke ter slane prigrizke, domači med ter ostale domače zdravilne napitke.
Sledilo je kosilo, nato pa smo se odpravili ven na sonce. Še ogled razstave starih predmetov in nato so se naši gostje posedli na tribune. V slovenskem in angleškem jeziku (Ala) smo predstavili lik slovenskega otroškega junaka Kekca, ki je lansko leto praznoval okroglih 100 let. Predstavili smo zgodbo o Kekcu (Jorik), Mojci (Neža), Pehti (Otta) in Bedancu (Tadej Martin), ki je navdušila publiko. Ljudske pevke in ljudski godci so zaigrali, da je bilo veselje. Povabili smo goste, naj poskusijo pečen kostanj, ki ga je pekel očka Aleš. Sledila je predstavitev življenja nekoč na vasi. Babica Vida Sladič je na gugalniku in obkrožena z vnuki pripovedovala o življenju nekoč. Učenci so pripravili vprašanja, babica pa je odgovarjala. Govorila nam je o igrah, ki so se jih včasih igrali, o hrani, ki so jo jedli. Povedala je, kaj občuduje pri mladih (njihovo energijo in strast) ter kaj jo moti (telefoni ipd.). Želela pa bi si, da bi mladi čutili več ljubezni do svoje domovine. Otroci so luščili fižol in prisluhnili babici. Dedek Jože pa je prikazal, kako se plete košaro iz viter. Po končani predstavitvi smo skupaj stari in mladi zapeli pesem Lisička je prav zvita zver. Sledila je pavza, ki so jo gostje izrabili za počitek, grizljanje kotanja ali pa športne aktivnosti. Čeprav smo imeli pripravljen program za nadaljevanje, smo se odločili, da si gostje zaslužijo počitek in prosti čas, ki so ga namenili druženju in počitku. Skupaj smo preživeli res lep dan. Ob slovesu smo goste objeli in jim ob odhodu avtobusa mahali v slovo. Bili smo utrujeni, a v srcu zadovoljni, saj smo delili svojo super energijo s super ljudmi, ki jo bodo ponesli po petih državah naše Evrope. Srečno, Erasmus!
Foto: Barbara Bučar
